Skip to main contentSkip to footer

Okna z železnimi križi

14,90

Jože Pušnik je svoje duhovniške spomine iz zaporov napisal v začetku leta 1986. Skoraj štiri desetletja ga je spremljalo svetopisemsko občutje nekoga, ki je bil »prištet med hudodelce«. V uvodu priznava, da se v sanjah še vedno kdaj pa kdaj znajde v zaporu – in pomoli za tiste, ki so že v večnosti, ne glede na kateri strani rešetk so bili takrat.

Kljub starosti avtor zmore aristokratsko držo osebe, ki je vredna spoštovanja in zaupanja. Izrecno pa zapiše: »Kar bom pripovedoval, ne bo nič izmišljenega ali sfantaziranega, ampak trda in resnična dejstva iz tistih dni. Kar bom pisal, bodo samo zunanji dogodki, tega, kar se dogaja v takih okoliščinah v človekovi duševnosti, beseda ne more opisati. Pravijo, da čas zdravi vse rane. Tudi jaz ne pišem teh spominov iz kake maščevalnosti. Ljudem, ki so mi storili krivico, sem že odpustil in vsak večer, preden zaspim, še ponavljam: Ljubi Bog, ti meni vse odpusti, tudi jaz vsem odpuščam!« iz uvoda Franca Maršiča.

Fotografije: Arhiv Salezijanske družbe

Kljub starosti avtor zmore aristokratsko držo osebe, ki je vredna spoštovanja in zaupanja. Izrecno pa zapiše: »Kar bom pripovedoval, ne bo nič izmišljenega ali sfantaziranega, ampak trda in resnična dejstva iz tistih dni. Kar bom pisal, bodo samo zunanji dogodki, tega, kar se dogaja v takih okoliščinah v človekovi duševnosti, beseda ne more opisati. Pravijo, da čas zdravi vse rane. Tudi jaz ne pišem teh spominov iz kake maščevalnosti. Ljudem, ki so mi storili krivico, sem že odpustil in vsak večer, preden zaspim, še ponavljam: Ljubi Bog, ti meni vse odpusti, tudi jaz vsem odpuščam!« iz uvoda Franca Maršiča.

Fotografije: Arhiv Salezijanske družbe

Sorodni izdelki

Ni najdenih rezultatov.