Kaj so bili tvoji razlogi, da si se odločila izvajati prostovoljstvo za celo leto?

Jaz to leto ponavljam letnik. Na faksu smo imeli predstavitev za prostovoljstvo na Društvu za preventivno delo. Glede na to, da imam malo več časa, sem se odločila, da poskusim nekaj novega. Zdi se mi, da je bila zelo dobra odločitev.

Kako se zaenkrat izpolnjujejo tvoja pričakovanja in kakšen občutek imaš o izvajanju delavnic?

Dejansko je bilo to moje prvo sodelovanje v prostovoljskem delu. Zato nisem imela nekih pričakovanj, sploh nisem vedela, kaj bo to. Vedela sem, da se bo delalo z otroci in sem rekla, »zakaj pa ne?«. Kakršnakoli pričakovanja sem imela, so že bila presežena. Kontakt z mentorji, kontakt z vsemi sodelujočimi, mi je res zelo prijeten. Zelo se dobro razumemo in tudi otroci lepo sprejemajo naše delovanje.

Velik poudarek pri delavnicah je tudi dober občutek za razporeditev časa (time management), s čimer se sicer še vedno spopadam, vendar se mi zdi, da se mi je že v teh pol leta izboljšal ravno zaradi strukture delavnic. Opažam pa tudi spremembo v organizaciji svojega časa v osebnem življenju in to lahko pripisujem tej kompetenci, ki jo pridobivam z izvajanjem delavnic.

Glede na to, da imaš že prejšnje izkušnje z delom z otroci, kako se ta izkušnja razlikuje od drugih?

Delo trenerstva je veliko bolj neformalno, z otroci sem bolj na prijateljskih odnosih. Več si upam povedati, bolj delim svoje mnenje. Bolj reagiram na trenerski kot pedagoški način. Tukaj pa se urim v to smer – da sem bolj pedagoška, da otrokom nudim varen prostor in da se lahko z mano pogovarjajo o vsem.

Si izkusila kaj zanimivega ali nepričakovanega v tvojem stiku z učenci, s šolami ali s samim programom?

Ugotovila sem, da veliko težje vzpostavim svojo avtoriteto, kot sem mislila. Kot trener lahko povzdigneš glas ali si malo bolj oster, tukaj pa otroke vzgajaš. Pri delu v šoli je to bolj v ospredju. Najti druge načine vzpostavljanja avtoritete mi je bil na začetku kar izziv.

Bi delila kakšno anekdoto iz tvojega časa izvajanja Mladinskih delavnic?

Moja anekdota je v zvezi z izkušnjo našega usposabljanja. Nisem pričakovala, da bo to izgledalo, kot je. Psihično sem se že pripravila na neka suhoparna predavanja in cele dneve dela. V resnici pa je bilo zelo zanimivo in nepričakovano aktivno. Naši inštruktorji so bili zelo lepo pripravljeni. Obenem pa sem imela to srečo, da smo z ostalimi na usposabljanju vzpostavili zelo lep prijateljski odnos. Izkušnja je bila edinstvena, ker sem pridobila neka nova razmerja z čistimi neznanci, ki jih brez MD nikoli ne bi spoznala.

Kakšni so bili tvoji razlogi, da si se odločila izvajati prostovoljstvo za celo leto?

To leto imam več časa in sem želela probati nekaj novega, priti iz cone udobja. Dobiti mogoče kakšno prakso, ker mi moj faks tega ne ponuja. O Mladinskih delavnicah sem izvedela preko kolegice, ki me je spodbudila naj se pridružim, ker je videla, da bi to meni bilo mogoče všeč: rada imam namreč delo z otroci in tudi študiram, če bi tudi bila kasneje zaposlena kot učiteljica. Tu sem lahko videla, kakšen odnos bi imela z otroci, kako bi odreagirala in pa malo tudi sebe spoznala.

Ali se tvoja pričakovanja o izvajanju Mladinskih delavnic izpolnjujejo?

Sem bila pripravljena, da se mogoče vse ne bo izšlo tako lepo, da bom imela kakšne probleme, ker so to vseeno otroci in jih je treba miriti, treba jim dati posebno pozornost in jih treba obvladati, ampak se mi zdi, da mi je kar uspelo izvajati delavnice, ker smo na to bili dobro pripravljeni s strani Društva.

Si izkusila kaj zanimivega ali nepričakovanega v tvojem stiku z učenci, s šolami ali s samim programom?

Imela sem občutek, da bom vse bolj samostojno delala, ampak so nas vnaprej pripravili z intenzivnim usposabljanjem čez vikend in sem dobila dosti novih znanj. Vse materiale smo dobili, res so nas pripravili. Nisem tudi vedela, da bomo imeli vsak teden sestanke in s temi sestanki tudi dobim samozavest, povratne informacije in imam vedno nekoga, na katerega se lahko naslonim, kar mi je super.

Kaj bi rekla, da si novega pridobila iz te izkušnje?

Sigurno neko novo samozavest, bolj si zaupam, bolj grem iz cone udobja. V bistvu vidim, da je to delo zame, da me to delo veseli. In tudi od otrok se kaj novega naučim.

Bi delila kakšno anekdoto iz tvojega časa izvajanja Mladinskih delavnic?

Vem, da je cilj teh delavnic, da učenci pridobijo nova znanja, oziroma da pridejo skozi igre sami do spoznanj, istočasno pa je meni pomembno, da so te delavnice zanje varno okolje, kjer lahko delijo svoja mnenja brez obsojanja, kjer se dobro počutijo, in tudi da se mogoče skozi delavnice odpočijejo od rednih šolskih obveznosti. Zadnjič se je to zgodilo na eni od šol: vedno pri refleksiji na koncu delavnice učence vprašam, kako se jim je dopadlo, so se kaj novega naučili in kako se počutijo, da dobim malo feedback. Zadnjič mi je učenka povedala, da je imela zelo stresen dan, doma in v šoli, in da je res vesela, da smo to delavnico imeli prav takrat, ko je bila, ker se je po njej res boljše počutila, bila je nasmejana, žarela je. Celo zahvalila se mi je za vodenje delavnice in meni je to toliko pomenilo, ker vem, da sem ne samo dosegla cilje delavnice, ampak tudi dala učenki prostor, kjer se je lahko sprostila. Veliko mi je pomenilo, da sem bila lahko del tega.